Preiskava · 78 zim ARSO-vega dnevnika
Kdo je ubil meglo?
V petdesetih je opazovalec na Bežigradu zapisal meglo na 94 dni na sezono. V dvajsetih letih tega stoletja na 48. Med letoma 1950 in 1990 je Ljubljana izgubila polovico svoje megle, potem se je izgubljanje ustavilo. Nekdo je kriv. Ali pa več njih.
Dokazi
Dni z meglo na sezono, 1948/49–2025/26
- Prepolovila se je. Do leta 1990 je sezona izgubljala 11,7 dneva megle na desetletje. Od takrat stoji pri okoli 48.
- Najprej je izginila cela siva. Dni z meglo in brez minute sonca: 41 na sezono v petdesetih, 10 danes.
- Sonca je več. November do januar: 116 ur v petdesetih, 180 danes.
Ljubljana proti regiji
Koliko megle je ostalo.
Dni z meglo, prvo obdobje = 100. Regija so Brnik, Novo mesto, Murska Sobota, Maribor, Celje, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Rateče, vsaka postaja proti svojemu povprečju. Obdobja ločijo stopnice, ki jih najde test. Vir: ARSO.
Osumljenci
Ni enega morilca.
Večino megle je vzelo nekaj širšega od Ljubljane. Bežigrad je dodal svojo stopnico, leta 1982/83, in ta je bolj podobna spremembi na postaji kot rasti mesta.
- Nekaj širšega od Ljubljane krivo za večino
Od petdesetih in šestdesetih do let 2007–17 je sedem ARSO-vih postaj zunaj Ljubljane skupaj izgubilo 35 % dni z meglo, Bežigrad 43 %. Megle je zmanjkalo skoraj povsod, počasi in vztrajno. Kredarica, ki je na 2.513 m v oblaku 93 dni na sezono, se ni spremenila: kar se je spremenilo, se je spremenilo pod vrhovi.
- Mesto osumljeno, ni dokazano
Mestne postaje beležijo manj megle kot podeželske: mariborska mestna je v 27 zimah zabeležila pol manj dni z meglo kot letališka, 7 km stran. A poletne noči na Bežigradu se od šestdesetih do osemdesetih niso segrele v primerjavi z Ratečami in Kredarico, ko je megla odhajala. Če je kriva Ljubljana, ni bila očitno kriva njena toplota.
- Toplejše zime oproščene
Zime so se segrele šele po sredini osemdesetih, ko je večina megle že odšla: od oktobra do marca je bilo v šestdesetih v povprečju 3,3 °C, v osemdesetih 3,4 °C, dni z meglo pa je bilo 96 in nato 60. Ko so se zime res segrele, za 1,9 °C od devetdesetih do dvajsetih let, je odšla meglica, dni z meglo pa so ostali pri 44–54. Napačen čas za morilca.
- Način štetja osumljen za stopnico
V desetih zimah pred letom 1982/83 je Bežigrad zabeležil 71 dni z meglo na sezono, v desetih po njem 54. Temperatura je bila obakrat 3,7 °C, jutranja vlaga 91 %. Proti regiji je Bežigrad v eni zimi izgubil tretjino megle in jo dobil nazaj šele 2007/08. Taka stopnica navadno pomeni spremembo na postaji: opazovalce, točke, po katerih ocenjujejo kilometer, ure opazovanj ali novo stavbo. Arhiv ne pove, katero.
- Čistejši zrak arhiv ne ve
Premogovne peči so dajale saje in žveplo, na katere so se lovile kapljice. Med 141 spremenljivkami ARSO-vega arhiva ni nobene o zraku. Kar arhiv pokaže: v šestdesetih in sedemdesetih se je megla bolj redčila kot izginjala, z 24 dnevi z meglo manj in 19 dnevi z meglico več. Tak je podpis čistejšega zraka: manj jeder, manj in večjih kapljic, boljša vidnost. Ali pa opazovalca, ki je začel drugače ocenjevati kilometer.
Prvi zapisnik. Kaj bi zadevo rešilo: ARSO-va zgodovina postaje Bežigrad okoli let 1982 in 2007, in meritve dima ali SO2 v Ljubljani od šestdesetih naprej. Korelacija ni krivda. inquest.json